To sem si mislil tudi sam. In v veliki meri drži - dobra izolacija, senčila in pametno prezračevanje naredijo ogromno. Ampak potem sem se vselil v svojo pisarno.
Notri stoji požrešna delovna postaja, ki se pod obremenitvijo greje kot pečka in v prostor spusti nekaj sto vatov toplote. Zraven pa sem še jaz - vsak človek odda okoli 100 W, kar je tako kot da bi v sobi ves dan gorela stara žarnica. Dva monitorja, PC postaja, tiskalnik... in poleti je pisarna najtoplejši prostor v hiši, čeprav je hiša sicer super hladna.
Ravno zato je predpriprava za klimo tako hvaležna investicija. Med gradnjo stane malo, kasneje pa pomeni štemanje in kanale na steni.
En detajl, ki ga marsikdo spregleda: ko izvajalec položi bakrene cevi, naj jih napolni s suhim dušikom in zatesni oba konca. Cevi namreč pogosto čakajo na klimo mesece ali celo leto ali dve - dušik prepreči vlago in oksidacijo v notranjosti cevi. Bonus: če tlak čez čas pade, veš, da je nekje netesno - in to preden je vse zaprto pod ometom.
In najpomembnejše - odloči se, v katerih prostorih bi klimo sploh lahko potreboval. Običajno so to pisarna, otroška soba pod streho in dnevna soba z veliko stekla proti jugozahodu.
Pri tem ti pomaga Glog.si:
• v 3D pogledu hiše vidiš osončenost skozi vse leto in s toplotnimi kartami hitro ugotoviš, kateri prostori se bodo najbolj greli
• predpripravo dodaš kot nalogo v terminski plan, v pravo fazo - torej pred estrihom in fasado, ne po njej
• ponudbe izvajalcev zbereš in primerjaš na enem mestu, strošek pa gre lepo v proračun
Ena naloga, ki jo obkljukaš ob pravem času, ti čez tri leta prihrani nekaj sto evrov in eno zelo slabo voljo.
Sam klime še vedno nimam - imam pa predpripravo. In ob tej vročini si jo bom v pisarni verjetno kmalu omislil 😄