Streho.
Pri nas smo o tem razmišljali že daleč pred prvim poletjem - cisterna za deževnico je bila v načrtu že takrat, ko je bager prvič prišel na parcelo. Preprosto se mi ni zdelo smiselno, da bi vrt zalival s pitno vodo, ki jo očistijo, prečrpajo in pripeljejo vse do hiše. Zdaj, ko poleti pripeka, mi ni treba gledati na števec. 😄
Malo računice: streha s tlorisom 120 m² pri povprečnih slovenskih padavinah - nekje med 1.200 in 1.400 mm na leto - zbere okoli 100.000 litrov vode letno. To ni kaplja v morje.
Kaj je dobro vedeti, preden se zabetonira:
• Zbiralnik se načrtuje pred izkopom - naknadno kopanje ob gotovi hiši je drago in nerodno.
• Eko sklad za subvencijo pri novogradnji sNES zahteva podzemni zbiralnik in dejansko rabo deževnice v hiši - splakovanje WC, pralni stroj, zalivanje, pranje avta.
• Posoda je le del stroška - filter, črpalka, ločena instalacija in preliv oz. ponikovalnica so postavke, ki v proračunu najpogosteje manjkajo.
• Marsikje občina zahteva zadrževanje in ponikanje padavinske vode na lastni parceli - to preveri že pri projektnih pogojih, ne na gradbišču.
V Glog.si je to spravljeno na eno mesto:
• naloga z opomnikom, da o deževnici razmisliš v fazi izkopa in ne po njej
• zbiranje in primerjava ponudb dobaviteljev - drug ob drugem, brez brskanja po mailih (kmalu)
• proračun, kjer vidiš strošek celotnega sistema in ne samo posode
• parcela in lokacijsko poročilo - OPN, komunalni priključki, akti, okoliška infrastruktura
• Hiša v 3D - postaviš hišo in servisne objekte na parcelo ter z osončenostjo preveriš, kje bo vrt poleti najbolj trpel
Deževnica je ena tistih odločitev, ki stane malo, če jo narediš pravočasno, in ogromno, če se je spomniš prepozno.